Učenci, ki obiskujejo prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, so učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. V primerjavi z vrstniki imajo kvalitativno drugačno kognitivno strukturo, ki se kaže v počasni sposobnosti generalizacije in konceptualizacije, omejenih spominskih sposobnostih, težavah v diskriminaciji, sekvencioniranju, omejenem splošnem znanju, bolj konkretnem kot abstraktnem mišljenju. Zaradi nižjih intelektualnih sposobnosti je omejena tudi njihova sposobnost reševanja problemov. Na področju komunikacije imajo težave v artikulaciji in tudi receptivne ter eskspresivne težave. Njihov socialni razvoj poteka tako kot pri vrstnikih, samo prehod iz ene faze v drugo je počasnejši in včasih bolj zapleten, ker imajo slabše razvite socialne spretnosti, manj so kritični do drugih učencev in se nagibajo k nezrelemu presojanju socialnih situacij. Dokazano je, da je proces dozorevanja teh učencev upočasnjen, poln vzponov in padcev, zato pri tem potrebujejo pomoč in vodenje, zlasti pa učenje socialnih veščin, ki jim bodo po končanem šolanju omogočile lažjo vključitev v širše socialno okolje. Zaradi tega ne dosežejo enakovrednega izobrazbenega standarda, zato potrebujejo prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom, njim prilagojene metode ter ustrezne kadrovske in druge pogoje.
POGOJI ZA VKLJUČITEV
Učenec se v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom vključi na osnovi odločbe o usmeritvi.
TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA
Izobraževanje traja 9 let in je razdeljeno na tri vzgojno-izobraževalna obdobja – triade:
- Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (od 1. do 3. razreda)
- Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje (od 4. do 6. razreda)
- Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje (od 7. do 9. razreda)
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE
Znanje učenca se v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom ocenjuje opisno oziroma številčno. V 1., 2. in 3. razredu se učenčevo znanje ocenjuje opisno, od 4. do 9. razreda pa se učenčevo znanje ocenjuje številčno.
